Zgodovina Lignana
Ime mesta Lignano izhaja in besede lupignanum, ki pomeni "kraj kjer živijo volkovi". Izgleda, da je bilo poznano tudi kot "gozd lesa", nekoč je bil majhen pristaniški center, kjer so se nastanili ribiči iz Maranske lagune in izkoriščali obstoječ borovčev gozd.
V starorimskem obdobju je skozi Lignano verjetno potekala cesta Via Annia, ki je povezovala Concordio z Aquileio; na to pričajo številni kolovozniški kamniki, ki so jih našli nekateri ribiči.
V prvih risbah, ki izhajajo iz let med 1400 in 1500 je polotok Lignana izgledal kot vrsta dolgih peščenih dun, ki jih prečka mreža kanalov teh dolga peščena plaža, gosta skupina črnih borovcev, gradnov, mišjega trna, nekaj hišk na notranji lagunski strani, ribiško zatočišče in ena majhna cerkev.
V Srednjem veku je prešla pod Patriarhat Aquileie ter nato odstopljena Goriški Grofiji. Leta 1542 pridobi obstoječe naselje utrditev po zaslugi Patriarha Grimanija, vendar tekom naslednjega leta Benečani vpadejo v naselje in uničijo trdnjavo čemur sledi tudi napuščanje območja. V letu 1813 se pojavi majhna skupina hiš, na začetku 20-etega stoletja pa se gradijo prvi hoteli, ki pomenijo dokončen začetek velikega uspeha Lignana kot turističnega kraja, ki si ga zaželi tudi mednarodni turizem. Zlato obdobje Lignana se začenja na začetku 50-tih let, predvsem po zahvali zasebnih podjetnikov, ki so dali nov zagon gradbeništvu in urbanistiki in povzdignili kraj do njegovega pravega turistično-kopališkega poklica.
